Pharmacological cognitive enhancement from the user's perspective

V sodobni družbi sta uspešnost in produktivnost splošno sprejeti kot ključni poti do uspeha in družbenega ugleda. Skladno z duhom časa je opazen trend vedno pogostejše rabe farmakoloških kognitivnih spodbujevalcev (FKS) – snovi, ki so običajno predpisane za zdravljenje narkolepsije in ADHD – med zdravimi posamezniki. Kljub omejenim nevroznanstvenim dokazom o njihovi učinkovitosti pri zdravih posameznikih uporaba zdravil, kot so metilfenidat, amfetamini in modafinil, v zahodnih državah narašča. Čeprav je etična sprejemljivost takšne uporabe predmet številnih razprav v okviru posthumanistične filozofije, ostaja razumevanje izkušnje uporabnikov slabo raziskano. Magistrsko delo želi nasloviti pomanjkanje podatkov o doživljanju, ki spremlja rabo FKS, in vlogi, ki jo raba FKS igra v življenjih uporabnikov. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev s tremi udeleženci in interpretativne fenomenološke analize (IFA) raziskava osvetljuje, kako uporabniki doživljajo FKS in kakšen pomen pripisujejo njegovi uporabi. Tekom analize sta se oblikovali dve glavni temi. Prva obravnava rabo FKS kot prilagoditveni mehanizem, ki pomaga nepopolnim posameznikom uspevati v nepopolni družbi. Druga glavna tema interpretira izkušnjo moralne ambivalence, ki spremlja rabo FKS. V okviru prve glavne teme, rabe FKS kot nadomestila za sistemsko reševanje osebnih in družbenih problemov, FKS predstavlja: i) kompenzacijo za težave z uravnavanjem čustev, saj udeleženci FKS uporabljajo za zmanjševanje stresa, dolgčasa in tesnobnosti ter za povečevanje prijetnosti opravil, ii) strategijo spoprijemanja s pritiski zahtevnega neoliberalnega okolja, ki zahteva visoko in nenehno produktivnost, pogosto brez stika z osebnimi motivacijami. Kar zadeva drugo glavno temo, raziskava izpostavlja tri podteme, ki spremljajo doživljanje moralnosti rabe FKS oziroma oblikujejo presojo moralnosti tega početja: i) izkušnja medlosti učinkov FKS, ki v očeh uporabnikov zmanjšuje moralno spornost rabe FKS, ii) nelagodje, ki ga uporabniki doživljajo zaradi zavedanja, da gre za družbeno nesprejemljivo početje, v kontrastu s prepričanjem v lastno moralnost ter iii) stopnja nadzora, ki jo v življenju doživljajo posamezniki. Če posameznik verjame v determiniranost življenja, se uporaba FKS zdi moralno nerelevantna. Če se posameznik doživlja kot osebo, ki ima moč vplivati na potek svojega življenja, je moralna presoja FKS odvisna od tega, ali ta doprinaša k temu občutku in posamezniku pomaga pri doseganju ciljev – v tem primeru ima raba FKS pozitivno konotacijo– ali pa nasprotno, posameznik čuti, da mu FKS odvzema moč za delovanje oziroma spodnaša njegove cilje, pri čemer bo FKS vrednoten negativno. Našteti vidiki so lahko med sabo skladni ali nasprotujoči si, kar vpliva na celokupno moralno ambivalenco, ki spremlja rabo FKS. Rezultati te raziskave se skladajo z ugotovitvami drugih kvalitativnih raziskav glede pomembnosti afektivne komponente, ki spremlja rabo FKS, vendar je ta raziskava ena izmed prvih, ki povezuje kritike neoliberalnih družbenih pritiskov z empiričnimi podatki o uporabi in moralni presoji FKS. Prav tako je po avtoričinem najboljšem vedenju morda prva, ki podrobneje raziskuje zgradbo pogosto opisane moralne ambivalence v zvezi z rabo FKS, in tudi prva kvalitativna študija rabe FKS, narejena v Sloveniji.